Depresija je bolezensko stanje, ki je povezano s široko paleto čustvenih, kognitivnih in fizičnih simptomov.¹ Omenjeni simptomi vplivajo na vsakdanje življenje. Ljudje, ki trpijo zaradi depresije, nimajo več pravega nadzora nad svojimi razpoloženji ali občutki in se utegnejo skoraj ves čas počutiti slabo. Njihovo stanje se odraža v tem, da težko obdržijo zaposlitev, nadaljujejo s študijem in/ali vzdržujejo svoje družinsko življenje in socialne stike.^1-3

Depresija lahko prizadene vsakogar, a različni socialni in biološki faktorji lahko povečajo tveganje za razvoj te motnje.^1-3 Pri nekaterih ljudeh bolezensko stanje sprožijo stresne izkušnje, kot so bolezen, brezposelnost ali smrt bližnjega.^1-3

Depresija na različne načine vpliva na bolnike, vsekakor pa je nekaj drugega kot zgolj kratkotrajen človekov občutek, da je ‘na tleh’.³ Zaradi kemičnih sprememb v možganih lahko našteti simptomi vztrajajo več tednov, mesecev ali let. Depresija se izraža kot kombinacija treh skupin simptomov: čustvenih, kognitivnih in fizičnih.

Čustveni simptomi, kot so žalost, občutki brezupa in tesnobe so morda najbolj tradicionalno povezani z depresijo.¹

Fizični simptomi depresije so zelo raznoliki in med drugim vključujejo težave s spanjem, tekom in telesno težo, spolno disfunkcijo in glavoboli, kar je zelo stresno za paciente.¹

Kognitivni simptomi vplivajo na pozornost, pomnjenje, sprejemanje odločitev in hitrost razmišljanja. To se negativno odraža na vsakdanjem funkcioniranju, delovni sposobnosti ali učni uspešnosti.² Raziskava je tudi pokazala, da se lahko kognitivni simptomi, kot so težave s koncentracijo, pozabljivostjo ali neodločnostjo, pojavljajo v deležu, ki predstavlja do 94 % časa trajanja depresivnih epizod.3 Celo pri pacientih, za katere se je ocenilo, da so v fazi izboljšanja bolezni, so bili kognitivni simptomi v povprečju prisotni 39 do 44 % časa.⁴

V najhujših primerih lahko depresija vodi k samomorilnim mislim in samopoškodbenemu vedenju.

Depresijo je mogoče odkriti pri ljudeh vseh starostnih skupin in socialnih nivojev, tako moških kot ženskah.^3-5 Depresija se običajno najprej pojavi pri ljudeh, starih od 20 do 25 let.⁵ Ocene razširjenosti se močno razlikujejo, toda v večini držav doživlja depresijo od 8 do 12 % prebivalcev.⁵

Na seznamu Svetovne zdravstvene organizacije je depresija vodilni vzrok nezmožnosti za delo na svetu.³ Ena od študij je ugotovila, da je do 65 % posameznikov, ki trpijo zaradi depresije, ocenilo, da njihovo bolezensko stanje močno zmanjšuje njihovo delovno zmožnost.⁶ Navzlic velikemu bremenu depresije za posameznike in družbo pa ostaja dejstvo, da se številni bolniki z depresijo ne odločijo za zdravljenje.^6-7

Ta lahko diagnosticira depresijo, potem ko povpraša bolnika o simptomih, vsakdanjem življenju in družinskem ozadju. Na voljo so številne ocenjevalne lestvice, ki se lahko uporabijo pri identifikaciji simptomov in resnosti depresije. Po postavitvi diagnoze se običajno priporoči kombinacijo različnih terapij, vključno z zdravili, svetovanjem, socialno oporo, telesno vadbo in tehnikami samopomoči.

Za depresijo zaenkrat še ni zdravila, so pa na voljo sredstva za zdravljenje simptomov.

Nadaljujejo se tudi prizadevanja raziskovalcev. Podpora prijateljev ali družinskih članov je ravno tako zelo pomemben del splošnega poteka zdravljenja. Ljudi, ki so blizu bolniku z depresijo, se močno spodbuja, naj ga pripravijo k temu, da si začne iskati pomoč, ter ga bodrijo, ko naredi prvi korak v tej smeri.