Alzheimerjeva bolezen

Alzheimerjeva bolezen je nevrološka motnja, za katero je značilno postopno odmiranje možganov, kar povzroči težave s spominom, spremembe v vedenju ter zmanjša sposobnost opravljanja vsakodnevnih dejavnosti.

Dejstva o Alzheimerjevi bolezni


Alzheimerjeva bolezen je napredujoče obolenje možganov, za katero je značilno postopno odmiranje možganov. Najpogosteje se pojavlja pri ljudeh starih med 65 in 70 let. Alzheimerjeva bolezen pri bolnikih povzroča skrb vzbujajoče spremembe spomina, mišljenja, zaznavanja in vedenja, kar se sčasoma tudi poslabša. Te spremembe izrazito vplivajo na bolnikovo vsakodnevno življenje, zmanjšujejo njegovo samostojnost, dokler ni popolnoma odvisen od drugih.


Alzheimerjeva bolezen dodobra zaznamuje tudi življenje negovalcev.1 Negovalci so večinoma bližnji sorodniki, ki za bolnika skrbijo doma – zahtevna skrb, ki negovalca čustveno in telesno izčrpa.1


Alzheimerjeva bolezen poškoduje in uniči možganske celice, kar povzroči bistveno zmanjšanje volumna možganov in neravnovesja živčnih prenašalcev. Ko možganske celice odmirajo, se poveča odpadna celičnina v možganih, v obliki »oblog« in »vozlov«.


Simptomi


Simptomi Alzheimerjeve bolezni se pojavljajo postopoma skozi leta in se med posamezniki razlikujejo. Prvi simptomi, ki se pojavijo, so navadno pozabljivost in rahla zmedenost. Simptomi Alzheimerjeve bolezni lahko razdelimo na kognitivne, funkcionalne in vedenjske/psihološke spremembe.

  • Kognitivne spremembe - prizadet kratkoročni spomin (na primer slabše razumevanje nedavnih dogodkov, ponavljanje povedanega, izgubljanje predmetov doma, slaba organiziranost), težave pri odločanju, slabše razumevanje časovnih in prostorskih pojmov, zmanjšana sposobnost učenja in težave pri prepoznavanju svojcev in prijateljev.
  • Funkcionalne spremembe – zmanjšana sposobnost opravljanja običajnih vsakodnevnih dejavnosti, pa tudi bolj zahtevnih nalog (težave pri ravnanju z denarjem in vzdrževanju osebne higiene, inkontinenca, težave pri oblačenju, slabše ravnotežje ali negotovost pri gibanju). Osebe, ki trpijo za Alzheimerjevo boleznijo, navadno končajo priklenjene na posteljo.
  • Vedenjske oziroma psihološke spremembe – pri bolnikih se sčasoma lahko razvijejo vedenjske in psihološke motnje, ki za negovalce predstavljajo še dodatno breme. Lahko se kaže socialno neprimerno vedenje, kot je blodnjavost, vznemirjenost oziroma agresivnost, depresivnost ali pretirana veselost, in spremembe teka oziroma prehranjevanja. Z vedenjskimi spremembami se svojci in negovalci še posebej težko spoprijemajo, zato predstavljajo pogost razlog za namestitev bolnika v ustanovo.

10 zgodnjih opozorilnih znakov4:

  1. izguba spomina, ki ovira vsakodnevno življenje;
  2. težave pri načrtovanju ali reševanju problemov;
  3. težave pri opravljanju znanih nalog doma, na delovnem mestu ali v prostem času;
  4. zmedenost v času in prostoru;
  5. težave pri razumevanju vizualnih podob in prostorskih razmerij;
  6. nove težave z besedami pri govoru ali pisanju;
  7. zalaganje stvari in izguba sposobnosti vračanja po istih sledeh;
  8. zmanjšano ali slabo presojanje;
  9. umik iz dela ali socialnih aktivnosti;
  10. spremembe v razpoloženju in osebnosti.

Statistični podatki


Po svetu kar 36 milijonov ljudi trpi za demenco.2 Pri 28 milijonih bolezen najverjetneje še ni bila diagnosticirana in zato še niso deležni zdravljenja, informacij o bolezni ter nege.2 Vsako leto odkrijejo 4,6 milijonov novih primerov te bolezni.3 Ker se življenjska doba prebivalstva postopoma podaljšuje, predvidevajo, da se bo vsakih 20 let število dementnih bolnikov skoraj podvojilo, do leta 2050 pa bo za boleznijo trpelo 115 milijonov ljudi.2


Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence in prizadene 50 do 70 % oseb.4


Svetovni stroški demence znašajo (604 milijarde ameriških dolarjev leta 2010) več kot 1 % bruto domačega proizvoda.2



Postavitev diagnoze in zdravljenje


Osebe, ki pri sebi ali svojih bližnjih opažajo simptome Alzheimerjeve bolezni, naj nasvet in pomoč poiščejo pri svojem zdravniku. Zdravnik postavi diagnoz Alzheimerjeve bolezni na podlagi pogovora z bolnikom in negovalcem, včasih se opravijo tudi preiskave krvi in slikovne preiskave možganov. Obstaja več lestvic, s pomočjo katerih se ocenijo simptomi in stopnja bolezni.


Trenutno ni zdravila za Alzheimerjevo bolezen, vendar se raziskave nadaljujejo, na voljo pa so zdravila za simptome. Čeprav trenutna zdravila za Alzheimerjevo bolezen ne morejo preprečiti njenega napredovanja, lahko začasno upočasnijo poslabšanje simptomov demence in izboljšajo kakovost življenja tako za bolnike z Alzheimerjevo boleznijo kot za njihove skrbnike. Danes si po vsem svetu prizadevajo, da bi našli boljši način zdravljenja te bolezni, odložiti njen pojav in preprečiti njen razvoj.4


Viri

  1. Georges J, Jansen S, Jackson J, et al. Alzheimer’s disease in real life – the dementia carer’s survey. Int J Geriatr Psychiatry 2008; 23 (5): 546–551.
  2. Alzheimer Disease International. World Alzheimer Report 2011. The benefits of early diagnosis and intervention. Published by Alzheimer’s Disease International (ADI), September 2011.
  3. Ferri CP, Prince M, Brayne C, et al. Global prevalence of dementia: a Delphi consensus study. Lancet 2005; 366 (9503): 2112–2117.
  4. Alzheimer’s Association. Basics of Alzheimer’s disease: http://www.alz.org/alzheimers_disease_what_is_alzheimers.asp
Model.RightColumnImageAltText
Zapustili boste stran lundbeck.si