Shizofrenija

Shizofrenija je dolgotrajna psihotična motnja, ki povzroči spremembe v človekovem sprejemanju realnosti.

Dejstva o shizofreniji


Shizofrenija je skupno ime za duševno bolezen, ki je močno stigmatizirana in mnogokrat tudi narobe razumljena. Osebe s shizofrenijo imajo motnje v mišljenju, čustvovanju in vedenju ter težko ocenjujejo realnost. To lahko ima velik vpliv na življenje posameznika in njegovo/njeno družino.


Shizofrenijo povzroča neravnovesje kemičnih snovi, ki pošiljajo signale možganom, kar povzroči sprejemanje (videnje/poslušanje/mišljenje) stvari, ki niso realne. Dejavniki, ki povzročajo to neravnovesje, še niso popolnoma razjasnjeni.


Simptomi

 
Za shizofrenijo so značilne epizode psihoz (izguba stika z realnostjo), ki se pojavljajo med epizodami otopelih čustev in zavračanja.


Simptomi, ki se pojavijo med epizodami psihoz so »pozitivni simptomi«, kot so motnje mišljenja, prividi (zmotna prepričanja, mnogokrat s paranojo), halucinacije, predvsem slišanje glasov. Te simptome velikokrat spremljajo tudi tesnoba, depresija in pretirana aktivnost (neprestano premikanje in vznemirjanje).


Epizode zavračanja pa spremljajo »negativni simptomi«, kot so zadržano čustvovanje, nerazločni govor, nesposobnost načrtovanja, izvajanja in/ali vztrajanja pri aktivnostih, zelo zadržano izražanje veselja ali zanimanja. Negativni simptomi navadno povzročajo težave pri vzpostavljanju socialnih stikov in vsakodnevnih dejavnostih.

Statistični podatki


Shizofrenija prizadene ljudi ne glede na njihovo poreklo, kulturno okolje ali družbeni razred. Običajno se prvič pojavi v zgodnji odraslosti (od 20. leta naprej)1, vendar se lahko pojavi pri katerikoli starosti od poznih najstniških let naprej. Bolezen lahko prizadene moške in ženske, čeprav se lahko pri moških razvije nekoliko bolj zgodaj.2 Možnost, da se v življenju posameznika razvije shizofrenija, je 1%.1


Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je leta 2004 za shizofrenijo trpelo 26 milijonov ljudi, tako sodi med 20 najpogostejših psihotičnih motenj v svetu.3 Leta 2004 so bolezni pripisali tudi 30.000 smrtnih žrtev.3 Bolezni srca in ožilja (BSO; vključno s koronarno boleznijo srca (KBS)) so najpogostejši vzrok smrti oseb s shizofrenijo.4 Po ocenah so pri bolnikih s shizofrenijo bolezni srca in ožilja ter pljučne bolezni vzrok prezgodnje smrti v okoli 60 % primerih.5 Prav tako pa v primerjavi s splošno populacijo pri bolnikih s shizofrenijo obstaja dvakrat večje tveganje, da bodo umrli zaradi BSO.5 Večja smrtnost zaradi BSO, povezanih s shizofrenijo, je povezana s povečano prevalenco dobro znanih dejavnikov tveganja, kot so debelost, diabetes, zvišan krvni tlak, dislipidemija in kajenje.6 Vendar pa imajo bolniki s shizofrenijo omejen dostop do fizične oskrbe, študije pa kažejo pomanjkljivo zdravljenje dejavnikov tveganja SBO.

Shizofrenija je tudi ena izmed finančno najbolj obremenjujočih bolezni v svetu. Stroški za to bolezen, skupaj s stroški za druge psihotične bolezni, znašajo približno med 1,5 % (v Združenem Kraljestvu), 2% (na Nizozemskem in v Franciji) in 2,5 % (v ZDA) celotnega zdravstvenega proračuna države.7,8


Postavitev diagnoze in zdravljenje


Kljub temeljitim raziskavam, zdravila proti shizofreniji še ni. Je pa mogoče zdraviti in postopoma zmanjšati simptome ter prepoznati »dejavnike tveganja« ali »opozorilne znake«, ki se pojavijo pred novo epizodo napadov.


Zdravljenje shizofrenije je dolgotrajno. Navadno vključuje kombinacijo zdravil in psihosocialno terapijo, z vmesnim zdravljenjem v bolnišnici, ki je velikokrat potrebno za zdravljenje in nadzorovanje psihotičnih epizod.


Kljub resnosti motnje nekatere osebe doživijo le eno shizofrenično epizodo in lahko po zdravljenju in rehabilitaciji normalno funkcionirajo v večini dnevnih dejavnosti. Žal se lahko pri drugih razvijejo dolgotrajni, neprijetni simptomi, ki omejujejo njihovo sposobnost učenja, opravljanja dela ali vzpostavljanja socialnih stikov.


Osebe s shizofrenijo se morajo posvetovati s strokovnjakom in si poiskati ustrezno zdravstveno oskrbo za njihovo bolezensko stanje.

Viri

  1. Tsuang MT, Farone SV. Schizophrenia. Second edition. Oxford University Press Inc., New York: 2005.
  2. www.schizophrenia.com/szfacts.htm. Obiskano 22/09/11.
  3. World Health Organisation. The global burden of disease. 2004 update. www.who.int/healthinfo/global_burden_disease/2004_report_update/en/index.html. Obiskano 06/09/11.
  4. Hennekens et al., 2005; Osby , 2000; Brown, 1997.
  5. Osby, 2000; Tiihonen et al., 2009; Parks et al., 2006.
  6. De Hert et al., 2009.
  7. Rössler W, Salize HJ, van Os J, Riecher-Rössler A. Size of burden of schizophrenia and psychotic disorders. Eur Neuropsychopharmacol 2005; 15 (4): 399–409.
  8. Lindström E, Eberhard J, Neovius M, Levander S. Costs of schizophrenia during 5 years. Acta Psychiatr Scand Suppl 2007; 116 (435): 33–40.



Model.RightColumnImageAltText
Zapustili boste stran lundbeck.si