Parkinsonova bolezen

Parkinsonova bolezen je napredujoče bolezensko stanje, za katero je značilno postopno pešanje delovanja živčnih celic v možganih, kar povzroča težave z nadzorovanjem gibov in druge nemotorične simptome.

Dejstva o Parkinsonovi bolezni


Parkinsonova bolezen je dolgotrajno in napredujoče obolenje možganov, ki najpogosteje prizadene osebe stare nad 60 let.1 Osebe s Parkinsonovo boleznijo imajo težave z nadzorovanjem telesnih gibov, simptomi postajajo hujši in bolezen napreduje. Parkinsonova bolezen postopoma napreduje, dokler bolniku ne onemogoči delovanja v vsakdanjem življenju.


Simptomi Parkinsonove bolezni so posledica izgube števila živčnih celic v možganih, kar prizadene motoriko ter razpoloženje, spanec in mišljenje. Glavni vzrok izgube števila živčnih celic ni znan, naj bi pa vključeval genetske in okoljske dejavnike ter starost.2


Simptomi


Med značilne simptome Parkinsonove bolezni, t.i. »motorične« simptome (simptomi povezani z motoriko) sodijo tresenje, upočasnjeno gibanje, mišična togost in težave z ravnotežjem. Pojavijo se lahko tudi nemotorični simptomi, kot so depresija, demenca, bolečina, težave s spanjem ter slabo delovanje avtonomnih sistemov telesa (prebava, krvni tlak, itd.). Vsi ti simptomi še povečajo breme, ki ga povzroča bolezen.


Ker je Parkinsonova bolezen napredujoča motnja, se sčasoma pojavijo novi simptomi, stari pa postanejo še izrazitejši. Kljub temu Parkinsonova bolezen ni smrtno nevarna, po postavitvi diagnoze lahko ljudje živijo še 15 do 25 let. Gre za dolgotrajno (kronično) bolezensko stanje.3

Statistični podatki


Parkinsonova bolezen je ena izmed najpogostejših nevroloških motenj (prizadene živčne celice). Leta 2004 je prizadela približno 5,2 milijona moških in žensk po vsem svetu, od 100.000 ljudi bolezen vsako leto prizadene še 4 do 20 ljudi.4


Parkinsonova bolezen se navadno razvije pri osebah v poznih petdesetih in zgodnjih šestdesetih letih1, redkejše oblike bolezni pa se lahko pojavijo tudi pri štiridesetih letih.5 Študija petih evropskih držav je pokazala, da 1,6 % populacije, stare 60 let in več, trpi za Parkinsonovo boleznijo.6


Tveganje, da zbolimo za Parkinsonovo boleznijo, se s starostjo veča. Zato dejstvo, da se življenjska doba ljudi podaljšuje, pomeni tudi, da se skupno število bolnikov s Parkinsonovo boleznijo povečuje.7

Postavitev diagnoze in zdravljenje


Žal zaenkrat zdravilo proti Parkinsonovi bolezni še ne obstaja. Ko strokovnjak postavi diagnozo pa lahko v večini primerov učinkovito zdravimo simptome bolezni. Namen zdravljenja je obvladovanje in lajšanje simptomov, da lahko bolniki naprej funkcionirajo in čim dlje uživajo sorazmerno kakovostno življenje.


Zdravljenje Parkinsonove bolezni navadno vključuje terapijo z zdravili, v nekaterih primerih tudi kirurški poseg. Velikega pomena so tudi telesna dejavnost, dieta, dopolnilne terapije, čustvena podpora in dobri odnosi z bližnjimi. Poznavanje Parkinsonove bolezni, navajanje na nove življenjske okoliščine, sprejemanje novih ciljev in izzivov je enako pomembno kot obvladovanje bolezni.


Osebe s Parkinsonovo boleznijo naj se ne bojijo prositi za pomoč, prav tako se morajo posvetovati s strokovnjakom.


Viri

  1. Weintraub D, Comella CL, Horn S. Parkinson's disease-Part 1: Pathophysiology, symptoms, burden, diagnosis, and assessment. Am J Manag Care. 2008; 14(2 Suppl):S40-8.
  2. Schapira AHV The management of Parkinson’s disease - what is new? Eur J Neurol 2011;18(Suppl 1):1-2.
  3. Poewe W, Mahlknecht The clinical progression of Parkinson's disease. Park and Rel Dis 2009;15(Suppl 4):S28-S32.
  4. de Lau LML, Breteler Monique MB. Epidemiology of Parkinson's disease. Lancet Neurology, 2006;5(6):525-535.
  5. Grimes DA. Parkinson’s disease: a guide to treatments, therapies and controlling symptoms. London: Constable & Robinson Ltd, 2004.
  6. de Rijk MC, Tzourio C, Breteler MM, et al. Prevalence of parkinsonism and Parkinson’s disease in Europe: the EUROPARKINSON Collaborative Study. European Community Concerted Action on the Epidemiology of Parkinson’s disease. J Neurol Neurosurg Psychiatry 1997; 62(1):10–15.
  7. Dorsey ER, Constantinescu R, Thompson JP, Biglan KM, Holloway RG, Kieburtz K, Marshall FJ, Ravina BM, Schifitto G, Siderowf A, Tanner CM. Projected number of people with Parkinson disease in the most populous nations, 2005 through 2030 Neurology 2007;68(5):384-386.
Model.RightColumnImageAltText
Zapustili boste stran lundbeck.si