Depresija

Depresija je resno bolezensko stanje, ki je povezano s simptomi kot so občutek malodušja, izguba veselja, izguba energije, težave z zbranostjo in samomorilne misli.

Dejstva o depresiji


Depresija je pogosto bolezensko stanje, ki je povezano s širokim spektrom čustvenih in telesnih simptomov. Ti simptomi lahko imajo velik vpliv na vsakodnevno življenje. Osebe, ki trpijo za depresijo, ne morejo več nadzorovati svojega razpoloženja ali čustev in skoraj ves čas se počutijo potrte. Posledično lahko imajo težave na delovnem mestu, z učenjem in /ali v družinskem življenju ter s socialnimi stiki. 

Depresija lahko prizadene vsakogar, različni socialni in biološki dejavniki pa lahko povečajo nagnjenost osebe k tej motnji. Poleg tega lahko pri nekaterih osebah to stanje sprožijo stresne izkušnje kot so bolezen, brezposelnost ali izguba ljubljene osebe.


Simptomi


Depresija prizadene ljudi na različne načine, pri čemer ne gre le za kratkoročno slabo razpoloženje. Zaradi kemičnih sprememb v možganih ljudje z depresijo pogosto trpijo za dolgotrajnimi občutki žalosti, tesnobe, imajo nepojasnjene glavobole in bolečine, slabo spijo in/ali so brez volje in energije. Ti simptomi lahko trajajo več tednov, mesecev ali let.


V najhujši obliki lahko depresija povzroči tudi samomorilne misli in samopoškodovanje.

Statistični podatki


Depresija lahko prizadene ljudi povsod po svetu, vseh starostnih skupin in socialnih okolij, moške in ženske. Navadno se prvič pojavi pri osebah starih od 20 do 25 let.2


Ocene razširjenosti depresije so različne, v večini držav pa 8 do 12 % ljudi vsaj enkrat v življenju prizadene depresija.2


Svetovna zdravstvena organizacija sedaj uvršča depresijo med najbolj izčrpavajoča bolezenska stanja skupaj z rakom zadnji stopnji.3 Depresija je najbolj razširjeno bolezensko stanje v srednje in visoko razvitih državah.3 V neki študiji je 65 % posameznikov, ki trpijo za depresijo, dejalo, da jih njihovo stanje močno onesposablja.4 Kljub temu se mnogo ljudi, ki trpijo za depresijo, ne odloči za zdravljenje.4

Postavitev diagnoze in zdravljenje


Pomembno je, da osebe, ki imajo simptome depresije, poiščejo strokovno pomoč.


Diagnozo depresije lahko postavi zdravnik, ki bo postavljal različna vprašanja o simptomih, vsakdanjem življenju in anamnezi družine. Prav tako je mogoč telesni pregled, da se izključijo druga bolezenska stanja. Ko je diagnoza postavljena, se navadno priporoči kombinacija različnih zdravljenj, vključno z zdravili, obiskom svetovalca, socialna podpora, vaje, sproščanje in tehnike samopomoči.


Pomemben del celotnega zdravljenja je tudi podpora svojcev in prijateljev. Bližnjemu lahko pomagamo tako, da ga vzpodbujamo, da si poišče pomoč ter smo mu v oporo, ko nas potrebuje.

Viri

  1. American Psychiatric Association. Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders, fourth edition, text revision, DSM-IV-TR. Washington, DC: 2000.
  2. Andrade L, Caraveo-Anduaga JJ, Berglund P, et al. The epidemiology of major depressive episodes: Results from the International Consortium of Psychiatric Epidemiology (ICPE) Surveys. Int J Methods Psychiatr Res 2003; 12(1): 3–21. Erratum in: Int J Methods Psychiatr Res 2003; 12(3): 165.
  3. World Health Organization. The Global Burden of Disease: 2004 Update. Available at www.who.int/healthinfo/global_burden_disease/2004_report_update/en/index.html (Obiskano 6.9.2011).
  4. Kessler R, Aguilar-Gaxiola S, Alonso J, et al. The global burden of mental disorders: An update from the WHO World Mental Health (WMH) Surveys. Epidemiol Psychiatr Soc 2009; 18(1): 23–33.
Model.RightColumnImageAltText
Zapustili boste stran lundbeck.si