Anksioznost

Anksiozne motnje so oblika duševnih bolezni, ki velikokrat povzročajo precejšnje nelagodje in poslabšanje stanja ter posledično slabšo kakovost življenja.

Dejstva o anksioznosti


Anksioznost (tesnoba) je normalen odziv na stres, skrbi ali nevarnost – a kadar je odziv močnejši, daljši ali pretiran glede na okoliščine, poznamo to motnjo pod imenom anksiozna motnja.


Obstaja več vrst anksioznih motenj: na primer splošna anksiozna motnja, socialna anksiozna motnja, panična motnja in obsesivno-kompulzivna motnja. Z vplivom na razpoloženje osebe, misli in vedenje lahko anksiozna motnja oteži spopadanje s vsakdanjim življenjem doma, na delovnem mestu, v šoli ali v družbi.


Vzroki motenj tesnobe niso znani. Vendar pa se je pokazalo, da določene spremembe v možganskih funkcijah vplivajo na različne motnje tesnobe. Prav tako lahko tudi družbeni položaj in stres prispevata k tveganju za nastanek motnje tesnobe.

 

Simptomi


Čeprav se simptomi med posamezniki razlikujejo, so značilni simptomi anksioznih motenj strah, notranja napetost, razdražljivost in motena koncentracija ter telesni znaki, kot so suha usta, omotica, napetost v mišicah, potenje, razbijanje srca – vsi ti simptomi vplivajo na vsakodnevno življenje. Oseba lahko trpi za več vrstami anksioznih motenj hkrati, včasih tudi z drugimi motnjami razpoloženja, kakor je depresija (t.i. »soobolevnost«). Sopojav tesnobe in depresije je zelo pogost.

  • Generalizirana anksiozna motnja (GAD) povzroča nespecifičen občutek tesnobe, da bi se lahko zgodilo nekaj slabega. Značilni simptomi so pretirana ali neobvladljiva zaskrbljenost, tesnobnost in napetost, tem pa se pridružujejo še telesni simptomi, kot so suha usta, vlažne roke, potenje ali omotica.
  • Socialna anksiozna motnja (SAD) povzroča strah pred socialnimi situacijami ali njihovo izogibanje. Posameznik se boji, da ga bo njegovo ravnanje (ali simptomi anksioznosti) spravilo v zadrego oziroma, da bo ponižujoče. 
  • Glavni simptomi panične motnje so nenadni panični napadi, ki se jim pridružujeta strah pred nečim ali živčnost. Panika lahko povzroči tudi telesne simptome, kot so potenje, bolečine, glavobol, siljene na bruhanje, razbijanje srca ali suha usta.
  • Obsesivno-kompulzivna motnja (OCD) povzroča ponavljajoče se, vsiljive, neprijetne misli, ki sprožajo nerazumne strahove (obsesije). Ti strahovi se lahko kažejo na področjih, kot so čistoča, telesni izločki, zdravje. Kot odziv na strah, ki ga ustvarja njihova obsesija, lahko bolniki izvajajo tudi posebne rituale kot so neprestano umivanje, čiščenje, kopanjem, neprestano preverjanje nečesa in ponovno preverjanje ali stroga dieta. 


Statistični podatki


Ocenjeno je bilo, da anksiozne motnje prizadenejo od 5 do 7 % splošne populacije ter da do 29 % ljudi vsaj enkrat v življenju trpi za anksiozno motnjo.1 Leta 2004 je več kot 28 milijonov ljudi po svetu trpelo za obsesivno-kompulzivno motnjo, več kot 30 milijonov pa za panično motnjo.2


Anksiozne motnje lahko prizadenejo tako moške kot ženske, se pa bolezen pogosteje pojavlja pri ženskah.3

Postavitev diagnoze in zdravljenje


Za učinkovito spopadanje z anksioznimi motnjami je na voljo mnogo načinov zdravljenja, prav tako je v vseh stopnjah bolezni pomemben del zdravljenja podpora svojcev in prijateljev.


Med zdravniškim pregledom zdravnik postavlja različna vprašanja o simptomih, vsakdanjem življenju in anamnezi družine, na podlagi katerih lahko postavi diagnozo anksiozne motnje. Prav tako je mogoč telesni pregled, da se izključijo druga bolezenska stanja. Če se potrdi anksiozna motnja, se preučijo različne možnosti zdravljenja, vključno z zdravili, obiskom svetovalca, socialno podporo, vaje, sproščanje in tehnike samopomoči.


V vsakem primeru je pomembno, da bolnik poišče strokovno pomoč.

Viri

  1. Baldwin, D.S. and Hirschfeld, R. M. A. (2005). Fast Facts: Depression, 2nd edn. Health Press, Oxford, UK.
  2. World Health Organization (2004). Prevalence for Selected Causes in WHO Regions, 2004. http://www.who.int/healthinfo/global_burden_disease/PREV6%202004.xls. Obiskano 16/09/11.
  3. World Health Organization (2004). The Global Burden of Disease. 2004 Update. www.who.int/healthinfo/global_burden_disease/2004_report_update/en/index.html. Obiskano 16/09/11.
Model.RightColumnImageAltText
Zapustili boste stran lundbeck.si