Možganska kap

Možganska kap je zelo resen akutni (začasni) pojav, ki ga povzroči nenadna motnja pri oskrbi možganov s krvjo, kar lahko poškoduje možgansko tkivo.

Dejstva o možganski kapi


Možganska kap nastopi, ko krvna žila, ki dovaja možganom kisik in hranila, poči (hemoragična kap) ali pa jo zamaši krvni strdek ali kakšna druga snov (akutna ishemična kap, ki se pojavi v 85 % vseh primerov možganske kapi).1-3 Ko pride do možganske kapi, odmrejo možganske celice v neposredni bližini,1 kar se običajno zgodi v nekaj minutah.


Možganska kap je velik zdravstveni problem.1,3 Pogosto povzroči dolgoročne funkcionalne in duševne motnje, več kot polovica bolnikov, ki preživi možgansko kap, pa postane odvisna od drugih pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti.4 Ameriška zveza za osveščanje o možganski kapi “National Stroke Association” poroča, da 10 % bolnikov, ki so preživeli možgansko kap, skoraj popolnoma okreva, 25 % bolnikov navaja manjše okvare, 40 % jih izkusi zmerne do težje okvare, ki zahtevajo posebno nego, 10 % bolnikov potrebuje nego v domovih za starejše občane ali drugih ustanovah, 15 % bolnikov pa umre kmalu po kapi.4


Za področje zdravljenja možganske kapi je značilno, da tržni in klinični pogoji v veliki meri niso izpolnjeni. Pri akutni možganski kapi so možnosti zdravljenja pacienta in njegovega okrevanja odvisne od hitrega ukrepanja, pri čemer v najboljšem primeru odločajo ure, v najslabšem pa celo minute. Na tveganje za možgansko kap vplivajo številni dejavniki.1 Najpomembnejši so predhodna kap ali prehodni ishemični napad (“mini kap”), visok krvni tlak, premalo telesne dejavnosti, visoka starost, sladkorna bolezen, bolezni srca in kajenje.1


Simptomi


Simptomi možganske kapi se značilno pričnejo nenadoma, v nekaj sekundah ali minutah,1 odvisni pa so od tega, kateri del možganov je prizadet. Večji je prizadeti predel možganov, več funkcij lahko bolnik izgubi. “American Stroke Association” prepoznava naslednje simptome oz. opozorilne znake:5

  • nenadna odrevenelost ali oslabelost mišic obraza, rok ali nog, še posebej na eni strani telesa,
  • nenadna zmedenost, težave pri govoru ali razumevanju,
  • nenadne motnje vida, pri čemer je lahko prizadeto eno oko ali obe,
  • nenadne težave pri hoji, omotica, izguba ravnotežja ali koordinacije,
  • nenaden hud glavobol brez znanega vzroka.

 

Statistični podatki


Po poročanju Svetovne zdravstvene organizacije WHO, vsako leto okoli 15 milijonov ljudi po celem svetu prizadene možganska kap.2 Od tega 5 milijonov bolnikov umre, 5 milijonov bolnikov pa utrpi trajno invalidnost.2 Tako je možganska kap drug najpogostejši vzrok smrti in pogost vzrok invalidnosti.6,7


Možganska kap lahko prizadene ljudi vseh starosti in obeh spolov. Vendar pa po celem svetu možganska kap najpogosteje doleti osebe, starejše od 65 let. Za vsako desetletje po starosti 55 let se tveganje za možgansko kap tako pri moških kot pri ženskah podvoji.7


Poročila iz sedmih držav (ZDA, Francije, Nemčije, Italije, Španije, Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske in Japonske) kažejo, da možganska kap prizadene povprečno 214 izmed 100.000 ljudi letno, število primerov pa letno naraste za 1,9 %, kar lahko pripišemo staranju prebivalstva.8 V ZDA tako na primer vsakih 40 sekund nekdo doživi možgansko kap, kar je približno 2200 ljudi dnevno.8


Možganska kap kot najpogostejši vzrok smrti in trajne invalidnosti predstavlja tudi ogromno gospodarsko breme. V ZDA so bili leta 2008 stroški, povezani z možgansko kapjo, ocenjeni na 65,5 milijard dolarjev.6 V Evropski uniji znašajo ocenjeni letni stroški, povezani z možgansko kapjo, 27 milijard evrov.6


Postavitev diagnoze in zdravljenje


Oseba, za katero sumimo, da jo je prizadela možganska kap, mora biti takoj sprejeta v bolnišnico, da prejme strokovno medicinsko pomoč. Možganska kap je nujno medicinsko stanje, možnosti okrevanja pa so večje, če bolnik hitro prejme zdravljenje.5,9 Uspešno zdravljenje bolnika z akutno možgansko kapjo poteka po načelu šeststopenjske verige:9

  • prepoznavanje: hitro prepoznavanje opozorilnih znakov možganske kapi,
  • reagiranje: takoj pokličite nujno medicinsko pomoč,
  • odzivanje: triaža (razvrščanje bolnikov po prioriteti zdravljenja) in transport v bolnišnico po predhodnem obvestilu,
  • odkrivanje: hitra in točna diagnoza s pomočjo naprednih tehnologij za zajem slike,
  • prejem: zdravljenja v bolnišnici,
  • okrevanje.

 

V zadnjih dvajsetih letih sta se preventiva in ukrepanje v primeru možganske kapi izboljšala. Ključne izboljšave so:

  1. rutinski pregledi v posebnih bolnišničnih oddelkih za možgansko kap,
  2. dostopnost zdravil, znanih kot “trombolitiki”, ki razgrajujejo krvne strdke in tako zdravijo akutni ishemični napad,9
  3. uvedba metod, ki pomagajo pri preprečevanju možganske kapi.

Te izboljšave pripomorejo k temu, da večji delež bolnikov prejme zdravljenje, skupaj z napredkom pri tehnologijah za zajem slike pa so izboljšale rezultate zdravljenja.



Viri:

  1. National Institute of Neurological Disorders and Stroke (NINDS). Stroke: Hope through research. 2011. www.ninds.nih.gov/disorders/stroke/detail_stroke.htm. Obiskano 13/9/ 2011.
  2. Mackay J, Mensah G (eds.). The atlas of heart disease and stroke. Global burden of stroke. World Health Organisation (WHO) 2004. www.who.int/cardiovascular_diseases/en/cvd_atlas_15_burden_stroke.pdf. Obiskano 13/9/2011.
  3. Roger VL, Go AS, Lloyd-Jones DM, et al. Heart disease and stroke statistics – 2011 update: a report from the American Heart Association. Circulation 2011; 123 (4): e18–e209.
  4. National Stroke Association (NSA). Rehabilitation therapy after stroke. info.stroke.org/site/PageServer?pagename=REHABT. Obiskano 13/9/2011.
  5. American Stroke Association. Warning signs. Last updated 2007. www.strokeassociation.org/STROKEORG/WarningSigns/Warning-Signs_UCM_308528_SubHomePage.jsp. Obiskano 13/9/2011.
  6. Di Carlo A. Human and economic burden of stroke. Age Ageing 2009; 38 (1): 4–5.
  7. Feigin VL, Lawes CM, Bennett DA, Anderson CS. Stroke epidemiology: a review of population-based studies of incidence, prevalence, and case-fatality in the late 20th century. Lancet Neurol 2003; 2 (1): 43–53.
  8. Searles JW, Avodele L, Kuhlmann GL. Acute ischemic stroke. Decision Resources. Waltham, Massachusetts, USA: 2009.
  9. National Institute of Neurological Disorders and Stroke (NINDS). Stroke proceedings: Pepe overview. 2011. www.ninds.nih.gov/news_and_events/proceedings/stroke_proceedings/pepeover.htm. Obiskano 13/9/2011.
Model.RightColumnImageAltText
Zapustili boste stran lundbeck.si